Kam v 2027? Poljska pod drobnogledom

Kje so izvozne priložnosti za slovenska podjetja

Ko razmišljamo o izvozu v 2027, Poljske ne smemo gledati samo kot še enega velikega trga v EU. Za slovenska podjetja je zanimiva predvsem zato, ker se tam trenutno srečujejo gospodarska rast, velik investicijski cikel, posodobitev industrije in večje povpraševanje po blagu ter storitvah, kjer imamo v Sloveniji že močne izvozne kompetence.

Poljska ima 38 milijonov prebivalcev, je šesta največja ekonomija EU in ena največjih prejemnic evropskih sredstev v obdobju 2021–2027. Na voljo ima 76,5 milijarde EUR kohezijskih sredstev, od tega je 17,9 milijarde EUR namenjenih obnovljivim virom energije in krožnemu gospodarstvu, 20 milijard EUR pa razogljičenju prometa, železnicam, čistemu javnemu prevozu in TEN-T omrežjem.

To je pomembno izhodišče: Poljska ni samo potrošniški trg. Je investicijski trg. Njene naložbe se usmerjajo v infrastrukturo, energetiko, digitalizacijo, obrambo, naprednejšo proizvodnjo, logistiko in okoljske tehnologije.

Za slovenska podjetja to pomeni, da priložnosti niso omejene samo na prodajo končnih izdelkov. Veliko bolj zanimive so dobave v investicijske projekte, industrijsko modernizacijo, energetiko, infrastrukturo, logistiko, farmacijo, digitalizacijo in naprednejšo proizvodnjo.

Evropska komisija za Poljsko napoveduje 3,5 % gospodarsko rast v 2026 in 2,8 % v 2027. Rast v 2026 bo močno povezana z investicijami in črpanjem evropskih sredstev, v 2027 pa se bo ta učinek začel umirjati. Prav zato je obdobje 2026–2027 pomembno za podjetja, ki želijo ujeti investicijski val, preden se trg še bolj zasiči.

Za izvoznike je zato ključno vprašanje zelo konkretno: kje Poljska že kupuje, kje se njen uvoz povečuje in kje Slovenija še ne izkorišča celotnega potenciala?

Zanimiva je tudi zato, ker slovensko-poljska menjava že ima dobro osnovo. Ne govorimo o povsem novem, nepreverjenem trgu, ampak o trgu, kjer slovenska podjetja že prodajajo. Vprašanje pa je, kje lahko v naslednjih letih prodajo več, bolj sistematično in v bolj donosnih nišah.

Slovenija in Poljska že imata močno blagovno menjavo. Leta 2025 je Slovenija na Poljsko izvozila za 1,565 milijarde EUR blaga, iz Poljske pa uvozila za 1,579 milijarde EUR. Skupna blagovna menjava je znašala 3,144 milijarde EUR, Poljska pa je bila 9. najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije v blagovni menjavi. V prvem četrtletju 2026 je slovenski izvoz na Poljsko znašal 417,3 milijona EUR, uvoz pa 375,2 milijona EUR.

Največji slovenski izvozni segmenti na Poljsko v 2025 so bili farmacevtski proizvodi, električni stroji in oprema, vozila in deli, stroji in mehanske naprave, železo in jeklo ter plastika, kavčuk in guma. To je pomembno, ker se zelo dobro ujema s tem, kar pokaže tudi ITC Export Potential Map: slovenske priložnosti na Poljskem niso naključne, ampak se koncentrirajo v industrijskih, tehnoloških in materialnih kategorijah, kjer Slovenija že ima izvozno osnovo.

ITC zemljevid pokaže, da se največji neizkoriščeni izvozni potencial Slovenije na Poljskem ne skriva v eni sami kategoriji, ampak v več povezanih industrijskih sklopih. Največji bloki so farmacevtske in kemične komponente, stroji, električna in elektronska oprema, vozila in deli, kovine, plastika, guma, papir, embalaža ter drugi industrijski materiali.

To je pomembno, ker se ti sklopi ujemajo z obstoječo strukturo slovenskega izvoza na Poljsko in hkrati s poljskim uvoznim povpraševanjem. Z drugimi besedami: ne gre za teoretične priložnosti, ampak za področja, kjer Slovenija že ima proizvodne kompetence, Poljska pa že kupuje.

Največji signal na sliki je, da priložnosti za slovenska podjetja niso omejene samo na končne izdelke. Veliko prostora je v B2B dobavah: komponentah, materialih, opremi, industrijskih rešitvah, embalaži, tehnologiji in podpornih storitvah.

Posebej izstopajo:

• farmacevtske in kemične komponente, kjer je realiziranega približno 54 % potenciala;
• stroji, električna in elektronska oprema, kjer je realiziranega približno 59 % potenciala;
• vozila in deli, kjer je realiziranega približno 41 % potenciala;
• kovine, kovinski izdelki, plastika, guma in papir, kjer slika kaže pomemben prostor za industrijske dobave;
• predelana hrana, sestavine in razni industrijski proizvodi, kjer so priložnosti bolj nišne, vendar lahko zanimive za specializirane izvoznike.

Pri treh največjih sklopih lahko na podlagi razpoložljivih podatkov naredimo tudi okviren vrednostni izračun. Logika je preprosta: če vemo, koliko Slovenija danes izvozi v posamezni kategoriji in kolikšen del potenciala je po ITC oceni že realiziran, lahko ocenimo še preostali neizkoriščeni prostor.

Formula:

• ocenjeni celotni potencial = trenutni izvoz / delež realiziranega potenciala
• neizkoriščeni potencial = ocenjeni celotni potencial – trenutni izvoz

Okviren izračun pokaže naslednje:

Skupaj to pri teh treh sklopih pomeni približno 806 milijonov EUR okvirnega neizkoriščenega izvoznega potenciala.

Pomembno: gre za indikativni izračun na ravni širših skupin. Ker se statistične skupine v slovenski blagovni menjavi in kategorije na ITC zemljevidu ne ujemajo vedno 1:1, tega ne smemo brati kot uradno oceno dosegljive prodaje. Vrednost je uporabna kot signal za prioritetizacijo, ne kot prodajna napoved. Pokaže, kje se splača narediti globlji pregled: kateri pod segmenti rastejo, kdo so kupci, kdo so distributerji, kakšna je konkurenca in kje lahko slovensko podjetje realno vstopi.

Po ITC podatkih je Poljska leta 2024 uvozila za približno 420,9 milijarde USD blaga. Največje uvozne kategorije so bile stroji in mehanske naprave, električna oprema, vozila in deli, mineralna goriva, plastika, farmacevtski proizvodi, železo in jeklo, izdelki iz železa in jekla ter optični, merilni, medicinski in precizni instrumenti.

Največji uvozni sklopi so bili:

Pri Poljski ni pomembno samo, katere kategorije so največje, ampak tudi, kje se uvoz povečuje. Velik uvoz pokaže, kje je trg že danes velik; rast uvoza pa pokaže, kje se povpraševanje dejansko širi.

Za slovenska podjetja so posebej zanimive kategorije, kjer se prekrivajo trije signali: Poljska veliko uvaža, uvoz raste, Slovenija pa ima v teh skupinah že proizvodne ali izvozne kompetence.

Najbolj relevantni signali so:

• stroji in mehanske naprave: 55,3 mrd USD uvoza v 2024, približno 7 % povprečna letna rast v obdobju 2020–2024 in 14 % rast v 2024;
• električna oprema: 48,0 mrd USD uvoza v 2024, ena največjih poljskih uvoznih kategorij;
• vozila in deli: 46,0 mrd USD uvoza v 2024, približno 15 % povprečna letna rast v obdobju 2020–2024 in 12 % rast v 2024;
• farmacevtski proizvodi: 16,2 mrd USD uvoza v 2024, približno 13 % povprečna letna rast in 13 % rast v 2024;
• izdelki iz železa in jekla: 10,4 mrd USD uvoza v 2024, posebej močna 26 % rast v 2024;
• merilni, medicinski in precizni instrumenti: 9,8 mrd USD uvoza v 2024, približno 7 % povprečna letna rast;
• guma in izdelki iz gume: 6,2 mrd USD uvoza v 2024, 13 % rast v 2024;
• kozmetika in toaletni izdelki: 5,3 mrd USD uvoza v 2024, približno 12 % povprečna letna rast in 20 % rast v 2024.

To ne pomeni, da so vse te kategorije enako relevantne za slovenska podjetja. Oblačila in obutev na primer prav tako rastejo, vendar niso nujno glavna izvozna priložnost za slovenski B2B profil. Bolj pomembno je, da se pri strojih, električni opremi, farmaciji, vozilih in delih, kovinskih izdelkih, gumi, plastiki, merilni opremi in kozmetiki ujemajo trije elementi: velik poljski uvoz, rast povpraševanja in slovenske kompetence.

Zato je naslednje vprašanje: kje se tem blagovnim kategorijam pridružujejo še storitve, kot so montaža, vzdrževanje, inženiring, IT, logistika in tehnična podpora?

Pri izvozu na Poljsko bi bilo preozko gledati samo fizične izdelke. Veliko slovenskih podjetij lahko večjo vrednost ustvari prav s kombinacijo: izdelek + storitev + podpora + znanje.

Poljska je leta 2024 uvozila za približno 75,2 milijarde USD storitev, kar je skoraj 86 % več kot leta 2020. Največje kategorije uvoza storitev so bile druge poslovne storitve, transport, telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve, potovanja ter nadomestila za uporabo intelektualne lastnine.

To je zelo pomemben signal za slovenska podjetja. Če slovensko podjetje prodaja stroj, opremo, sistem, material ali komponento, lahko dodatno monetizira še projektiranje, montažo, vzdrževanje, usposabljanje, diagnostiko, software, tehnično podporo, integracijo ali licenciranje.

Pri storitvah še posebej izstopajo računalniške in informacijske storitve. Poljska digitalna ekonomija je ocenjena na približno 44 milijard USD, vrednost digitalne aktivnosti pa naj bi do 2030 zrasla na 123 milijard USD. Kibernetska varnost, oblak, AI, industrijska digitalizacija in podatkovne rešitve so zato samostojna priložnost, hkrati pa tudi podpora izvozu blaga.

Največji potencial za slovenska podjetja ni tam, kjer je trg samo velik. Največji potencial je tam, kjer se prekrivajo štirje dejavniki:

1. Poljska veliko uvaža.
2. Uvozna kategorija raste.
3. Slovenija že ima dokazano izvozno kompetenco.
4. Slika ITC Export Potential Map kaže, da potencial še ni v celoti izkoriščen.

Če to logiko uporabimo na Poljski, se izriše sedem najbolj zanimivih sklopov.

1. Farmacija, kemija, kozmetika in podporna industrija

To je najmočnejša slovenska pozicija na Poljskem. Farmacevtski proizvodi predstavljajo 25 % slovenskega izvoza na Poljsko, hkrati pa je farmacevtski blok največji tudi na ITC sliki. Poljska je leta 2024 uvozila za 16,2 milijarde USD farmacevtskih proizvodov, kategorija pa je v zadnjih letih močno rasla.

Za slovenska podjetja to pomeni priložnosti v farmacevtskih komponentah, specializirani kemiji, laboratorijski opremi, embalaži, kozmetiki, cleanroom rešitvah, validaciji, sledljivosti, kakovostnih sistemih in tehničnih storitvah za regulirane industrije.

Zelo zanimiva je tudi kozmetika. Poljska je leta 2024 uvozila za 5,27 milijarde USD eteričnih olj, parfumov, kozmetičnih in toaletnih pripravkov. Ta kategorija je imela v zadnjih letih visoko rast, zato je zanimiva za slovenska podjetja z nišnimi kozmetičnimi izdelki, sestavinami, embalažo, private label ponudbo ali naravnimi formulacijami.

Potencialni kupci: farmacevtski proizvajalci, kozmetična podjetja, distributerji sestavin, laboratoriji, proizvajalci embalaže, podjetja za regulativno podporo in specializirani B2B distributerji.

2. Stroji, električna oprema in industrijska avtomatizacija

Stroji in mehanske naprave so največja poljska uvozna kategorija, električna oprema pa druga največja. Skupaj predstavljata več kot 100 milijard USD poljskega uvoza.

To se popolnoma ujema s tem, kar vidimo na ITC sliki: velik blok strojev, električne in elektronske opreme z neizkoriščenim prostorom.

Za Slovenijo so tu priložnosti v strojih, orodjih, elektro omarah, industrijskih komponentah, senzoriki, robotizaciji, avtomatizaciji, procesni opremi, merilnih sistemih, prediktivnem vzdrževanju, energetski učinkovitosti proizvodnje in retrofitu obstoječih linij.

Poljska je v prvi polovici 2025 prek investicijske agencije PAIH podprla 21 investicijskih projektov v vrednosti 2,4 milijarde EUR, od tega je bilo 13 proizvodnih projektov vrednih približno 2,37 milijarde EUR. To je pomemben signal, ker proizvodne investicije neposredno ustvarjajo potrebo po opremi, avtomatizaciji, robotizaciji in specializiranih dobaviteljih.

Potencialni kupci: proizvodna podjetja, OEM proizvajalci, sistemski integratorji, industrijski distributerji, vzdrževalna podjetja, energetski projekti in podjetja, ki modernizirajo proizvodne linije.

3. Vozila, deli, mobilnost in dobaviteljske verige

Na ITC sliki je segment motornih vozil in delov eden bolj zanimivih, ker je realiziranega približno 41 % potenciala. To pomeni, da je slovenska prisotnost že vidna, vendar je po oceni prostora še precej.

Poljska je leta 2024 uvozila za približno 46 milijard USD vozil in delov. Za Slovenijo to ni poziv, naj prodaja avtomobile. To je priložnost za dobavitelje v verigi mobilnosti: kovinski deli, plastični tehnični izdelki, orodja, kabli, elektronika, embalaža, testna oprema, senzorika, programska oprema, logistika in avtomatizacija proizvodnje.

Ta segment se prekriva tudi z investicijami v prometno infrastrukturo. Poljska načrtuje velike vložke v ceste, železnice in inteligentne transportne sisteme; načrtovani obseg investicij vključuje približno 50 milijard USD v železniško infrastrukturo in 120 milijard USD v cestno infrastrukturo.

Potencialni kupci: Tier 1 in Tier 2 dobavitelji, proizvajalci avtomobilskih komponent, podjetja v e-mobility verigi, logistična podjetja, integratorji polnilne infrastrukture in proizvajalci industrijske opreme za avtomobilsko proizvodnjo.

4. Kovine, plastika, guma, papir in industrijski materiali

Na sliki so ti segmenti zelo pomembni: železo in jeklo, kovinski izdelki, plastika in guma ter papirni izdelki. To niso dodatki k zgodbi. To je realna B2B priložnost za številna slovenska proizvodna podjetja.

Poljska je velik industrijski trg. Če se širijo proizvodnja, logistika, infrastruktura, energetika in avtomobilske verige, raste tudi potreba po materialih in polizdelkih. To odpira prostor za kovinske sklope, CNC komponente, aluminijaste izdelke, tehnično plastiko, gumijasta tesnila, industrijske cevi, embalažo, papirno-kartonske rešitve, zaščitne materiale in specializirane polizdelke.

Posebej zanimivi so izdelki iz železa in jekla ter guma, kjer poljski uvozni podatki kažejo rast. To so kategorije, kjer lahko slovenska podjetja pogosto nastopijo zelo konkretno: kot dobavitelj, ne kot blagovna znamka.

Potencialni kupci: industrijska podjetja, proizvajalci komponent, gradbeni dobavitelji, logistični centri, embalažna podjetja, avtomobilska veriga, prehranska industrija in proizvajalci strojev.

5. Energetika, omrežja, hranilniki in industrijska elektrifikacija

Poljska energetska transformacija je ena največjih investicijskih zgodb v regiji. Država ostaja močno vezana na premog, hkrati pa mora pospešiti obnovljive vire, omrežja, hranilnike, jedrsko energijo, vodik in energetsko učinkovitost.

Načrtovani izdatki za zeleni prehod so ocenjeni na približno 700–800 milijard PLN do 2030, kar pomeni 120–150 milijard PLN letno. Leta 2024 je bil delež premoga v proizvodnji elektrike še vedno 56,2 %, obnovljivi viri pa so dosegli 29,4 %.

Za slovenska podjetja so tu priložnosti v elektro komponentah, kovinskih konstrukcijah, kabelskih sistemih, nadzornih sistemih, programski opremi za energijo, energetskem monitoringu, industrijski elektrifikaciji, hranilnikih, požarni varnosti, merilnih sistemih in inženiringu.

Pri energetiki ni treba razmišljati samo o velikih projektih. Veliko bolj realno je vprašanje: kateri slovenski izdelki in storitve so lahko del dobavne verige za omrežja, industrijske objekte, obnovljive vire, hranilnike ali energetsko učinkovite proizvodne sisteme?

Potencialni kupci: EPC izvajalci, energetska podjetja, industrijski obrati, distributerji elektro opreme, integratorji energetskih sistemov, izvajalci projektov obnovljivih virov in podjetja za energetsko učinkovitost.

6. Digitalizacija, kibernetska varnost, AI in IT storitve

Storitveni podatki tukaj zelo jasno dopolnijo blagovno sliko. Poljska je leta 2024 uvozila za 13,4 milijarde USD telekomunikacijskih, računalniških in informacijskih storitev. To je skoraj 130 % več kot leta 2020.

To pomeni, da ima Poljska veliko povpraševanje po IT znanju, software rešitvah, digitalizaciji procesov, kibernetski varnosti, podatkovnih rešitvah, oblaku in avtomatizaciji poslovanja.

Za slovenska podjetja so priložnosti v B2B SaaS, industrijski digitalizaciji, cybersecurity, AI rešitvah, podatkovni analitiki, e-zdravju, logističnih platformah, sistemih za upravljanje kakovosti, rešitvah za energetiko in IT/OT integracijah.

Najboljša pot ni nujno neposreden vstop v javne projekte, ampak partnerstvo z lokalnimi integratorji, distributerji, industrijskimi kupci ali poljskimi svetovalnimi podjetji, ki že imajo dostop do naročnikov.

Potencialni kupci: proizvodna podjetja, logistični operaterji, javni sektor, banke, zavarovalnice, industrijski integratorji, podjetja z IT/OT sistemi in lokalni digitalni partnerji.

7. Poslovne storitve, transport, vzdrževanje in inženiring

Največja storitvena uvozna kategorija Poljske so druge poslovne storitve: 21,2 milijarde USD v letu 2024. Transport je druga največja kategorija s 15,8 milijarde USD. Vzdrževanje in popravila so sicer manjša kategorija, vendar so od 2020 do 2024 zrasla za približno 66 %.

To je pomembno za podjetja, ki ne prodajajo samo izdelka, ampak rešitev. Poljska potrebuje projektno vodenje, tehnično svetovanje, servis, poprodajno podporo, usposabljanje, logistično izvedbo, vzdrževanje, diagnostiko in integracijo.

Za slovenska podjetja to pomeni, da se izvozni model lahko razširi iz “prodamo izdelek” v “prodamo sistem”. To je posebej pomembno pri strojih, elektro opremi, energetiki, industrijski avtomatizaciji, okoljskih tehnologijah in IT rešitvah.

Potencialni kupci: podjetja, ki kupujejo opremo in potrebujejo montažo, servis, vzdrževanje, usposabljanje, logistično izvedbo, projektno vodenje ali tehnično podporo.

Če vse skupaj združimo, se za slovenska podjetja izriše naslednji zemljevid priložnosti:

Poljska v 2027 ni trg za splošno sporočilo “iščemo kupce”. Za to je prevelika, preveč segmentirana in preveč konkurenčna.

Je pa zelo konkreten trg za podjetja, ki znajo svojo ponudbo povezati z jasnim poljskim povpraševanjem: industrijsko proizvodnjo, energetiko, mobilnostjo, infrastrukturo, digitalizacijo, farmacijo, materiali, embalažo ali poslovnimi storitvami.

ITC zemljevid pokaže, da ima Slovenija največ neizkoriščenega potenciala v kategorijah, kjer že imamo izvozno osnovo: farmacija in kemija, stroji in električna oprema, vozila in deli, kovine, plastika, guma, papir in industrijski materiali. Ko k temu dodamo še podatke o poljskem uvozu blaga in storitev, postane slika bolj jasna: največje priložnosti so tam, kjer se prekrivajo poljsko povpraševanje, slovenske kompetence in še neizkoriščen prostor za rast. Zato bo za slovenska podjetja v 2027 največja priložnost v kombinaciji:

dober produkt + jasna industrijska niša + storitvena podpora + lokalni partner ali konkreten kupec.

Ključno je ugotoviti, kateri segment Poljske je zanimiv za konkretno podjetje: kateri kupci, kateri distributerji, kateri integratorji, kateri industrijski uporabniki in kateri poslovni problem.

Poljska kot fokus priprave v IB2027

Če je Poljska za vaše podjetje eden od možnih trgov za leto 2027, se priprave ne začnejo s seznamom naključnih kontaktov. Začnejo se z validacijo: ali ima vaš produkt, komponenta, storitev ali rešitev na Poljskem dovolj jasen segment, dovolj konkreten problem in dovolj verjetne kupce.

V IB2027 bomo zato Poljsko obravnavali zelo praktično: od analize trga, konkurence in regulative do izbire ciljnega segmenta, priprave prodajnih sporočil, gradnje baze kontaktov, izbire kanalov, priprave kampanje in izvedbenega načrta.

Program temelji na treh fazah — Razišči, Pripravi, Vstopi  in podjetjem pomaga razviti konkretno go-to-market strategijo, bazo kontaktov, lead generation pristop, prodajni lijak, materiale za vstop na trg, povezave z akterji na trgu ter načrt nadaljnjih aktivnosti.

Avgusta začnemo s pripravami na izvozni preboj na Poljsko: najprej z razumevanjem, kje je potencial, nato z izbiro pravega segmenta in na koncu s konkretnim akcijskim načrtom za vstop na trg.

Če želite preveriti, ali je Poljska pravi trg za vaš produkt ali storitev v 2027, je zdaj pravi čas za pripravo.

Priprave se začnejo avgusta.

Izvozni bootcamp - Pospeševalnik Izvoza

Viri

• ITC Trade Map
• ITC Export Potential Map
• Evropska komisija
• Izvozno okno / slovensko-poljska blagovna menjava
• PAIH / poljske investicijske informacije
• podatki o uvozu blaga in storitev za Poljsko